Testenine je v Doberdobu zamenjal pražen krompir

 Omagal sem pri enajsti porciji. V dvanajsto in trinajsto sem le zabodel vilico in jo obliznil. Potem še tega nisem zmogel več. Tiste sobote na 18. Svetovnem festivalu praženega krompirja v Doberdobu, ki smo ga organizirali v Društvu za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, je pražilo 56 ekip iz Slovenije in tujine, Avstrije, Nemčije, Belgije, Švice, Švedske, Italije in Črne gore. In čeprav sem se zagnano namenil, da poskusim prav vse recepte, je moja obljuba kmalu omagala v prepolnem želodcu.

 Avtobus razpoloženih, in kot se je izkazalo tudi že lačnih članov društva, se je po prihodu v Doberdob brez obotavljanja pomešal med obiskovalce festivala, ki so se že zvedavo ozirali po večinoma še praznih ponvah, kjer se je obetala krompirjeva pojedina. So pa gospe na stojnicah za uvod pripravile raznovrstno pecivo, značilno za kraje od koder so pražilci prihajali, za pokušino pa je v kozarec tudi že kanila kakšna kaplja osvežilne pijače.

 

Dobro varovana skrivnost!

Osnovni recept za pražen krompir nam je njegovim ljubiteljem dobro znan, a se nam je v Doberdobu obetala pestra paleta variacij na to temo. Pri kroženju od stojnice do stojnice sem sicer skušal izvedeti kakšen ‘poseben’ recept, a so me pražilni mojstri vsi po vrsti s hudomušnim nasmehom zavrnili, češ, to je njihova skrivnost. Deloma so se omehčali le gostje iz Švedske, ki so mi zaupali, da svoj pražen krompir, poleg ostalih ‘skrivnostnih’ sestavin, oplemenitijo še s pečenimi jajci na oko …in seveda njihovo, švedsko vodko, ki da jo je med pripravo, med uživanjem krompirja in tudi potem nujno, previdno, in po kozarčkih čim pogosteje dodajati neposredno v organizem. Krompirjevci iz Črne gore, ki so se pri osnovnem receptu nekoliko razlikovali že z na debelo narezano čebulo, pa so v končni izdelek dodali še ‘nekaj ljutega’ ter postregli s kar precej pekočo krompirjevo dobroto.

Mojstra pražilca našega društva, Tine in Tomaž pa svojega recepta nista ljubosumno varovala: tokrat sta pripravila pražen krompir na ‘klasičen’ način, oplemeniten z olivnim oljem in suhimi paradižniki.

 

Praženi krompir za vsak dan v letu

Predsednik društva, Stane Menard, mi je razkril, da je ena od ‘dolžnosti’ pražilcev na festivalu, da zapišejo recept, po katerem bodo krompir pripravili in oddajo organizatorju. »To nam bo prav prišlo za našo zbirko receptov, ki jih nameravamo objaviti v knjigi Pražen krompir za vsak dan v letu. Do zdaj smo uspeli zbrati 220 receptov. Med njimi sta morda še najbolj posebna tisti iz Kanalskih otokov, ki je začinjen z morsko travo, zanimiv pa je tudi okus praženega krompirja iz Islandije, kjer ga pripravijo na kitovi masti.

 

Italijanom smo želeli predstaviti praženi krompir

Razpoloženje je v pričakovanju krompirjevih dobrot rastlo, ko je godba na pihala iz Moravč – njihova posebnost so inštrumenti izdelani iz lesa  – s himno društva še uradno otvorila festival in pozvala k pojedini. Čebula se je med tem že stopila na masti ali olju in zlatorumeno zadišala ter sem pomešala s velikimi količinami krompirja in ‘skrivnostnih’  dodatkov. Kmalu se je množica obiskovalcev mastila s slastno jedjo v različnih odtenkih okusov, zaplesala se je polka in valček, pri marsikateri stojnici so zapeli lokalne in manj lokalne pesmi.

»Da festival letos organiziramo v Doberdobu, smo se odločili, ker smo italijanskim prijateljem želeli v živo predstaviti, da niso samo testenine in pica glavna jed, oziroma da se tudi s praženim krompirjem kot samostojno jedjo lahko pošteno nasitijo. Doberdobčani, ki imajo slovenske korenine, sicer še kar poznajo pražen krompir, so pa bili zelo zvedavi obiskovalci iz bližnjih italijanskih krajev, saj je za njih taka priprava krompirja nekaj povsem novega. Spraševali so, za kaj pravzaprav gre pri tem festivalu. Seveda smo jim odgovorili, da gre za predstavitev poraženega krompirja kot samostojne jedi,« je povedal Stane Menard.

 

Drugo leto se vidimo v Postojni

Da je širjenje ‘virusa’ praženega krompirja, kot se je izrazil Menard, pravi organizacijski izziv z nekaj improvizacije praviloma uspešno, pove podatek, da je samo iz Slovenije v Doberdob prišlo več kot 50 avtobusov ljubiteljev krompirja. Tudi župan Doberdoba, Fabio Vizintin, je bil z obiskom prireditve zadovoljen, saj je tudi sam rad da na krožnik to ‘slovensko’ kulinarično specialiteto. Ker je dobra in nasitna, saj zlahka zamenja en dnevni obrok, se mu zdi pomembno, da se z njo seznanijo tudi njegovi sodržavljani.

Ob zaključku uradnega dela prireditve se je ob nekaj zapletih s snemanjem neubogljive ‘krompirjeve’ zastave Duštva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ki se zaradi vetra kar ni želela spustiti iz droga, tudi 18. Svetovni festival praženega krompirja uspešno iztekel. Zastava je bila simbolično predana podžupanu Postojne, kjer bo drugo leto v septembru 19. srečanje ljubiteljev praženega krompirja.

Vlado Kadunec