Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi

V mesecu juliju se je zavrtelo leto, odkar smo se udje DPK in člani planinskega odbora pri DPK skupaj z Gorsko reševalno službo Tržič in Planinskim društvom Tržič na pobočju Zelenice poslovili od našega uda in člana našega planinskega odbora, gorskega reševalca Janeza Jermana – Jančmana, ko smo v zahvalo in spomin nanj postavili spominski kot z »Jančmanovo klopco« ter označili »Jančmanovo pot«, ki nas od Ljubelja popelje do spominskega obeležja.

Na slovesnosti pred letom dni smo obljubili, da se bomo naslednje leto ponovno zbrali ob njegovi klopci na Zelenici. Obljube delajo dolgove, zato smo se odločili, da se letos ponovno zberemo in se nanj spomnimo s pohodom mimo njegovega obeležja, se na klopci malo odpočijemo, se spomnimo na dni, ko smo še skupaj prijateljevali in skupaj osvajali bližnje vrhove pod njegovim vodstvom.

Jančmanov spominski pohod bo v SOBOTO 24. JULIJA 2010. Start bo na Ljubelju ob 8. uri zjutraj (zaradi vročih dni). V Ljubljani se bomo zbrali ob 7. uri pred pisarno DPK na Vodnikovi cesti. Proti Ljubelju se bomo odpeljali z lastnimi prevoznimi sredstvi.
V kolikor bo dovolj prijav, bomo organizirali avtobusni prevoz.

Začetek vzpona na Ljubelju 1056 mn/m. Cilj poti na Zelenici 1536 m pri Planinskem domu na Zelenici.
Višinska razlika je 480 m. Predviden čas vzpona je 1 ura in pol. Sestop ena ura. Računati moramo tudi čas, ko se bomo za pol ure ustavili pred spominskim obeležjem ob »Jančmanovi klopci«

Planinski pohod bo vodil Dragan Njegovan.
Prijave za spominski Jančmanov pohod pričakujem do četrtka 22. julija 2010 na e-naslov: franc_turk@t-2.net ali SMS sporočilo na telefon: 031 675 934

Predsednik planinskega odbora pri DPK
Franci Turk

Naš planinski vodič Jože Cajzek nas je povabil, da se mu pridružimo pri osvajanju Donačke gore. Primerno je, da se podamo tudi v kraje in gore, ki nam niso vsak dan pred očmi in se obogatimo s pogledi z vrha gore na druge pokrajine in gričevja, kjer še nismo bili. Tokrat gre za lahkotnejši in nezahteven vzpon.

Vse, ki vas ta tura zanima in ste iz okolice Ljubljane, se bomo zbrali v soboto 12. junija 2010 ob 7. uri pred Društveno pisarno DPK na Vodnikovi cesti v Ljubljani in se odpeljali proti Celju, kjer nas bodo na parkirnem prostoru pred dvorano Zlatorog (Mercator Center) čakali pohodniki Železničarja Celje ob 8. uri. Komur je Celje bliže, se nam pridružite pred Zlatorogom v Celju. Pot bomo nadaljevali s prevoznimi sredstvi do Rogatca, kjer se bomo zbrali vsi na parkirnem prostoru pred Mercator Centrom v Rogatcu ob 9. uri. Vsi skupaj bomo nadaljevali pot do Stoperc. Nekaj metrov pred naseljem Stoperce bomo zavili desno z glavne ceste in na parkirnem prostoru ob cesti bomo pustili prevozna sredstva.

Pot bomo nadaljevali peš po Stoperški planinski poti, ki vodi iz Boča na Donačko goro. Pot je lepa in nezahtevna.
Za celotno pot do vrha Donačke gore bomo potrebovali približno dve uri in za sestop eno uro in pol. Vračali se bomo po isti poti.

Priporočamo visoke planinske čevlje, pohodne palice in primerna oblačila.

Hrana in pijača iz nahrbtnika, lahko pa se najeste tudi v Rudijevem domu pod Donačko goro. Piko na »i« uspešnega vzpona na Donačko Goro, imenovano tudi Štajerki Triglav pa bomo dali v zanimivem gostišču – Pri Vinetu, v bližini Stoperc.

Prijave za planinski pohod pošljite: SMS na 031 675 934 ali na e-naslov franc_turk@t-2.net do četrtka 10. junija 2010. Prijave sprejema tudi vodič pohoda z SMS-om 040 416 090 ali na e-naslov joze.cajzek@gmail.com.

Navedite tudi kraj, kje se nam boste priključili. Torej ob 7. uri v Ljubljani, ob 8. uri pred Zlatorogom v Celju in ob 9. uri pred Mercatorjem v Rogatcu.

V Ljubljani, 1. junij 2010

Franci Turk

Predsednik planinskega odbora DPK

Odpoved pohoda na Slavnik pred štirinajstimi dnevi je zakuhalo slabo vreme. Tokratnega na Struško je poskušalo ponovno preprečiti, a se je močno uštelo, saj je bila naša ekipa le bolj trmasta od vremena in se je kljub rosenju že na samem startu podala dogodivščini nasproti.

Pohodne palice smo prekrižali na Križovcu (1222 m) nad Javorniškim Rovtom in se preko Suhega Rovta (1289 m) napotili Belski planini (1692 m) nasproti po na novo trasirani poti izpred nekaj let, ko so na planini obnavljali planšarsko kočo. Že na Pustem Rovtu smo si morali nadeti palerine, Franci je celo raztegnil dežnik, da smo se zoperstavili dežju.

Le slabo uro in pol smo potrebovali do Belske planine, kjer se je manjšina »ušotorila«, si ogledovala izjemne »ikebane« na skalah z rumenimi lepimi jegliči (avriklji) okrog postojanke in se zazrla v razgled, ki je postal na tej točki že precej razkošen, saj je dež ponehal in megla se je dvignila, da so bili zato pogledi čistejši.

Deveterica se je dvignila še za 250 m više na Veliki vrh (1944 m) v Struški, do kamor smo potrebovali kar nekaj spretnosti zaradi obilice snega, ki je še bil na poti vzpona. Razgledi z vrha so ponesli daleč po dolini Drave, po njenih znamenitih vijugah Koroške, tja do Beljaka z Rabeljskim in Celovca z Vrbskim jezerom, od koder pa je prihajala nova dežna fronta, ki smo se ji kaj kmalu po nujnem fotografiranju odmaknili malo nižje do čakajoče ekipe, ki nas je čakala pri planšarski postojanki na planini Svečica.

Ogledali smo si bujno cvetje avrikljev okrog postojanke, bili pa smo prikrajšani za ostalo cvetje, ki v tem času krasi planino, toda zima je posegla predaleč v pomlad in prestavila vegetacijo vsaj za štirinajst dni naprej. Izplača se čez nekaj dni ponovno skočiti v ta del čudovito cvetoče narave, ki ji ni para v času njenega razcveta.

V dolino smo se vrnili po razgledni poti v smeri sedla Kočna, kjer smo se ponovno seznanili z izjemnimi pogledi na Koroško stran, pogled je zašel tudi Ptičji vrh proti zahodu, ki ga je krasilo belo cvetje ključavnic in se na koncu zaključilo z znamenito Golico. V daljavi te smeri pa nas je ves čas sestopa nase opozarjala Kepa na koncu Karavank. Julijci so bili žal očem nedosegljivi, saj je vse njene vrhove kar po vrsti zapacala bela megla in očem ni dovolila razgledov, ki so od tu res izjemni. Pa drugič!

Razpoloženje vseh udeležencev – pohodnikov je bilo izjemno in razposajeno. Planinski izlet je bil složno ocenjen z visoko oceno in v veselje mi je bilo, da so vsi od prvega do zadnjega zelo uživali v razgledih, v ponujenem cvetju in prijateljskem druženju, ki je turi dalo svoj pečat.

Hodili smo: vzpon do Belske planine 1,20 ure; na Veliki vrh dodatnih 0,40 ure; celoten spust v dolino pa je trajal 1,10 ure.

Na pohodu so zmagali: Slavi in Stane, Vera, Jože, Eta, Ženka, Ljubo, 2 x Jožica,  Marko in Darja, Vanja in 2 x Franci.

Zapisal: Franci Turk

vodja planinskega odbora DPK                                      V Ljubljani, 23. maj 2010

[nggallery id=1]