Zjutraj že zaslišim klic gora, klic gora
in krompirja in krompirja praženga,

ko pa lezem, ko pa zlezem do neba, do neba,
tam me muči žeja muhasta,

ko v dolino družba se poda, se poda,
tam mi paše glažek al pa dva,

ko pa spijem glažek en al dva, en al dva,
mi pa tekne kepca praženga.

Ko pa končno sem doma, sem doma,
spet me prime želja trapasta,

ko zaslišim klic gora, klic gora,
spet bi jedel, spet bi jedel praženga!


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.