V soboto 11. 4. 2015 so pred obeliskom v Opčinah zaplapolali slovenski glasovi. Zbirali smo se udje praženega krompirja – ljudje, ki nas veže prav posebno prijateljstvo in se počasi pripravili na 13 km dolgo pot od Opčin nad Trstom mimo Proseka do Križa.

 

   Pot, ki nas je vodila malo nad našim morjem, od koder je ves čas polagoma valoval rahel vetrič in nudil izjemno lepe razglede na obširno morje, ki pa se je v rahli meglici končevalo nad našim Rdečim rtičem na vzhodu in nad Gradežem na zahodu.

 

   Pot Napoleonike je primerna za vse generacije in za vse dni v letu, saj poteka skoraj ves čas po gozdu, med drevesi z razgledi, ki jih ne vidiš pogosto. Pomlad se po pričakovanju ob morju še ni razvila, kar nas je kar malo presenetilo in tudi temperature so bile podobne našim na celinskem delu, kar pa je omogočalo bolj prijetno hojo.

 

   Od Proseka do Križa nas je pospremil lokalni vodič Sandro in nam med potjo povedal marsikatero lepo misel, pokazal točke na morju in ob njem, ki so za nas Slovence pomembni iz zgodovinskega in siceršnjega pogleda. Koraki, ki smo jih drobili po rahlih vzpetinah in razglednih točkah nas je mimogrede pripeljal na zaključek poti v Križu po štirih urah in dvajsetih minutah.

 

   V Križu nas je sprejel ponosni Tržaški Slovenec Franko Košuta, nam razkazal mesto, ki sega po nekaterih podatkih še v osmo stoletje in pisnih dokumentih v dvanajsto stoletje. To ribiško središče v Tržaškem zaledju je še danes povsem slovensko po zaslugi ponosnih ljudi, ki gojijo slovenstvo kot svetinjo v sebi.

 

   Ti ponosni Tržaški Slovenci – kot sebe imenujejo nasproti našemu pojmovanju »zamejskih Slovencev«, kar je za njih skoraj žalitev, nam je Franko Košuta razkazal tudi Muzej ribištva v mestu. Prava poezija slovenskega jezika in ponosa je kar vrelo iz njegove prezentacije. Takšne dikcije o slovenstvu ne moreš slišati doma, ampak le v obrobju. Ko sem ga poslušal, s kakšnim zanosom je govoril o svojem slovenstvu, se je kar nekaj utrnilo v meni, kako malo smo mi tu doma ponosni na to kar smo in kar imamo.

 

   Za to našo sobotno Napoleoniko je dal svoj velik prispevek naš neutrudni ud Bojan, za kar je dal idejo in ki je vse skupaj organiziral in tudi vodil z zaključkom pri Pribc-u v Križu.

 

   30 udov, ki smo se sprehodili po Napoleoniki: Alenka, Bernarda, Bruna in Sandro, Darinka, Dina, Ernesta in Anton, Evgenija, Franci, Ilonka in Muni, Jožica in Franci, Ljubo, Majda, Majda in Franci, Marjana in Marjan, Mili in Oliver, Miro, Nada, Nevenka, Saša in Bojan, Špela, Tatjana, Vida in Zmago.

 

Zapisal: Franci Turk
V Ljubljani, 12. april 2015

 

Za ogled slikovno-zvočne predstavitve klikni na spodnjo povezavo:
Kategorije: NovicePohodi

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.