Napovedano lepo sončno vreme se sicer ni povsem izpolnilo, saj je bila ves čas nad nami razprostrta meglena koprena, ki se je predrla šele takrat, ko je že vse bilo za nami.

   Trideset urnih nog petnajstih krompirjevcev se je z glavnega trga v Žužemberku točno okrog devete ure pognalo v dir za petnajstimi kilometri, kolikor so nam jih organizatorji namenili za lep nedeljski dan. Volilna nedelja se ni dala kaj prida motiti, saj je bil pohod večji od številke sto udeležencev.

    Prvi dvig od mostu pod Žužemberkom proti lovski koči je zelo razpotegnil kolono, kjer je bila prva točka za štetje pohodnikov. Tudi druga točka v Lopati je bila podobna prvi. Tu so nas postregli s sladkarijami, napitki in kavo za povrnitev nekoliko kalorij, ki smo jih izgubili med potjo.

    Drugi vzpon nad Lopato proti izhodišču za kraško jamo, ki jo je obiskalo nekaj deset pohodnikov, je kolono še bolj razpotegnil, saj je bil za razred bolj naporen. Še dobro, da nas je na Lazini pod Hinjami čakalo drugo presenečenje. Tu so bili napitki in energetske bombe že bolj obilne. Le še nekaj korakov nas je ločilo od najvišje točke današnjega dne, ko smo se ustavili pred »Papeževo« gostilno v Hinjah, kjer nam je v svoji depandansi pripravil obilo napitkov in prigrizkov, ki jih je pripravila hiša za pohodnike. Še najbolj nam je dobro del prostor v njej in klopi, česar smo bili na vsej tej poti najbolj pogrešali, saj so bile noge že utrujene in prileglo se je nekaj minut sedenja, preden smo odšli do Močil – prostora pod Hinjami, kjer so organizatorji pripravili zaključek pohoda z obrokom – zeljem in pol klobase ter cvičkom, saj se je tu končno ustavila kolona in je rabila nekaj za relaksacijo. Organizatorji so za konec pripravili tudi kratek kulturno umetniški program, kar je sicer stalnica teh pohodov.

    Z organiziranim prevozom nazaj na izhodišče pohoda v Žužemberk smo se odpravili že v soncu, ki je dnevu zasijal v vsem svojem blišču.

   Dan, ki smo ga skupaj z domačini Suhe krajine preživeli je zagotovo pustil pri vsakem udeležencu nekaj, kar se bo spominjal še nekaj časa, predvsem pa tisto, kar je vsakdo napravil zase – sprehod v naravi in obilo svežega zraka kot namaz nanjo.

    Dvanajst krompirjevcev se nas je ob zaključku v Žužemberku odpravilo še v Stavčo vas k Malči, kjer smo obudili nekaj spominov na čase, kjer smo pred leti vzgajali krompir na naši njivi pri njej in vsemu temu tudi nazdravili s čajem, ki nam ga je pripravila Malči na svoji počitniški rezidenci.

 Ljubljana, 6. 10. 2014

 Slikovno opremil in zapisal: Franci Turk

 Za ogled slikovnega albuma klikni na spodnjo povezavo: https://picasaweb.google.com/100919915410720094629/OdZuzemberkaDoMocil05102014?authkey=Gv1sRgCIeGx6HLy_edlgE

Kategorije: NovicePohodi

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.