Jutro je bilo precej neprijazno. Megla je bila nizka in ni dajala kakšnega posebnega upanja po lepih razgledih v naravo, kamor smo bili namenjeni to soboto, ko čateški vinogradniki organizirajo svoj pohod med vinogradi, med zidanicami po gričkih in dolinicah okoli Čateža in Zaplaza, ki sta vidna iz vseh okoliških gričev, koder nas je vodil naš pohodniški korak.

    Start pohoda je bil pred vinogradniškim domom v Čatežu, od koder se vidi skoraj celotna pot po okoliških gričih in vinskih goricah. Komaj smo vsaj za silo ogreli kolena in mišičnim tonusom dodali malo zagonske energije, že so nas ob poti prvega klanca, ki smo ga zmogli, ustavila odprta vrata zidanice, kjer smo poskusili nekaj požirkov modre frankinje ob rezini »špehovke« in malo spustili sapo.

Po uri in pol hoje nas je pri lovski koči nad Čatežem pričakala okusna divjačinska pojedina z okusnim golažem, ki ga je bilo zaznati že od daleč. Cviček nam je kljub zgodni uri prav legel na dušo. Obrok se nam je prilegel, saj ga skoraj ni bilo, ki si ne bi privoščil »repete-ja«.

   Na Čateški gori smo se že srečali s pohodniki ŠTULC-a, vinogradniškega društva Šmartno, kjer nas je harmonika ob zidanici na Gori potegnila vase. Vinogradniki so nam dolili malo »olja«, ki je že poniknilo zaradi hoje. Razgledi tu gori so postajali že bolj konkretnejši, saj je sonce dobilo dovoljenje, da nas je obsijalo in napravilo v naravi povsem drugačen pogled in seveda počutje v duši. Videlo se je vse, kar je moč videti s tega mesta. Res lepo!

    Pot smo nadaljevali do turistične kmetije Obolnar, ki je znan po »ŠVICU« ter se povzpeli do gorice Sejenice, kjer smo pri vinogradniku Ravnikarju dobili košarico, saj je med tem časom gostil naše evropske poslance. Je bil pa toliko bolj odprt za nas vinogradnik Grden Ludvik, kjer smo zopet napolnili naše precej izpraznjene »kante«. Tu smo se že skoraj vsi med seboj dobro spoznali in prijetno nas je bilo gledati, kako smo vsi med seboj klepetali, kot da se poznamo že sto laških let.

   Počakali smo ob nazdravljanju tudi na naše štiri izgubljene duše, ki so se izgubile med vzponom po gozdni poti do tu. Pa vendar nihče ni izgubljen, če se najde. Tudi tokrat je bilo tako!

   Med potjo nazaj do cilja nas je na poti ustavil še vinogradnik Zagorjan s »štulcem« vina v roki in nas spomnil, da se bo treba še kdaj vrniti v te kraje.

    V Čatežu smo se za zaključek dogovorili z organizatorjem pohoda, da se srečamo ponovno na njihovem Štefanovem pohodu letos 26. 12., kjer bomo ob zaključku poti spražili eno ponev krompirja. Pražilec Bojan je na to ponudbo pristal.

Zaključili smo ob 400 let stari trti modre frankinje pri Zlati in končali ob prijetnem klepetu in razpoloženju naše prvo pohodno srečanje med vinogradniki Čateža.

 Zapisal in fotografiral: Franci Turk

Ljubljana, 26. 10. 2014

Za ogled slikovnega albuma klikni na spodnjo povezavo : https://picasaweb.google.com/100919915410720094629/MEDVINOGRADICATEZA25102014?authkey=Gv1sRgCPqi7rmPqqXeCw

Kategorije: NovicePohodi

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.