Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je nastalo iz hudomušne ideje na nekem sprejemu okoli novega leta 2000. V vili Podrožnik so med drugimi dobrotami jedli za prilogo pražen krompir. Razvila se je debata o tem, kako je podcenjen v primerjavi z drugimi jedmi. Tako so prvi predsednik Jure Lenard, Aleks Leo Vest in ostala družba sklenili, da je treba temu narediti konec in v ta namen ustanoviti društvo, ki si bo prizadevalo poveličati pražen krompir v glavno jed in se zavzemati za njegov obstoj. Testiranje potencialnega članstva med ljudmi na ljubljanski tržnici, je potrdilo, da bi za tako društvo vladal velik interes. Skoraj niso naleteli na človeka, ki bi bil do praženega ravnodušen. To jim je dalo dodaten zagon, da so z idejo nadaljevali.

Društvo je bilo ustanovljeno 23. maja 2000, ko je pet ustanovnih udov organiziralo občni zbor. Pri piljenju statuta je bil med drugim tudi redoljubni Cic, ki je statut spravil v bolj urejeno stanje. Vendar se nekateri predlogi členov v statutu niso ujemali s stališci državne uprave, kar je botrovalo k dolgotrajnemu usklajevanju. Na izrednem občnem zboru so sprejeli dopolnjen in popravljen statut, ki ga je država potrdila 14. novembra istega leta.

V začetku leta 2001 so začeli z vpisovanjem novih udov in doživeli silovit vpis simpatizerjev te kultne jedi. Njihovo priljubljeno zbirališče je bila Gostilna pri Pavli, ki jih je sprejela za svoje in tudi sama postala članica društva. Gostilna je bila dolga leta tudi sedež Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.

Prvi večji dogodek društva so organizirali že v jeseni leta 2001. V Mokronogu je potekal 1. Svetovni festival praženega krompirja, ki se ga je, kljub slabemu vremenu, udeležilo kar 300 udov. Uvedli so jedilnik kjer je bil pražen krompir glavna jed, kot prilogo pa so imeli pečenega vola. Osnova ideja društva je bila promocija praženega krompirja, ne samo na jedilniku, ampak tudi na drugih področjih kulture, gospodarstva in turizma. društvena himna Pri delovanju društva ne gre samo za gastronomsko, materialno plat, ampak tudi za poezijo in poetiko praženega krompirja, kar sta z društveno himno pričela Mojmir Sepe in Dušan Velkaverh, nadaljevali pa Luj Šprohar, Domicelj in nato še Predin. Gre tudi za kiparske dosežke, kjer je akademski kipar Peter Mali oblikoval koloradskega hrošca, ki je prepoznavni znak društva in še nekaj mojstrovin na temo krompirja.

Statut društva