Prvo soboto v septembru bo spet dišalo po praženemu, tokrat v Radečah. Udje imamo že pripravljene ponve, zopet pa pričakujemo tudi naše prijatelje, simpatizerje in ljubitelje praženega krompirja, da se predstavijo s svojimi edinstvenimi recepti! Vse, ki nas druži ljubezen do praženega, nikakor ne smemo manjkati 5. septembra v Radečah, kjer se bomo družili ob naši kultni jedi in pijači. Za domovino s praženim v Radeče!
Če hočeš imet pražen krompir, moraš najprej »’met krompir «! Njiva je namenjena druženju, dobri volji, spoznavanju različnih sort krompirja, spoznavanju krompirja kot rastline, … Letos smo sadili krompir tretjič na njivi ob Šmartinski cesti v Ljubljani, smer Sneberje. Na površini 360 m2 (12×30) smo posadili 32 sort krompirja iz 14 držav. Posajene so sorte krompirja s katerimi se trži v Sloveniji podjetja »Semenarna« Ljubljana in podjetja »Agrosaat« Ljubljana. Posadili smo tudi krompir, ki se ne trži v Sloveniji saj smo ga udje sami prinesli iz različnih koncev sveta. Njiva je bila pred sajenjem zelo lepo pripravljena in očiščena kamenja. Preberi več…
Postavili smo novo spletno stran, ki bo omogočala hitrejše objave, da boste obiskovalci obveščeni. Lahko boste tudi komentirali objave.
Krepko smo že zakorakali v leto 2009 in naglo se bliža naš redni občni zbor, ki bo v petek, 27. marca 2009 ob 17. uri v dvorani Jurček na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Pogovorili se bomo o preteklih in prihodnjih dejavnostih društva po naslednjem redosledu: 1. Poročilo UO o delu v letu 2008 2. Zaključni račun in finančno poročilo za leto 20083. Volitve članov UO in predsednika društva4. Načrt dela za leto 20095. Popravki statuta DPK 6. Določitev udnine za leto 20097. Razno Po zaključku vseh formalnosti sledi sproščeno druženje ob praženem krompirju. Tudi za prilogo in kultno pijačo društva Preberi več…
Pohod na Palec je uspel, le dež jim je zagodel, ko so se vračali. Vendar udje so bili pripravljeni tudi na to. Poglejte si reportažo v sliki našega uda Franca Turka.
Zjutraj že zaslišim klic gora, klic gora in krompirja in krompirja praženga, ko pa lezem, ko pa zlezem do neba, do neba, tam me muči žeja muhasta, ko v dolino družba se poda, se poda, tam mi paše glažek al pa dva, ko pa spijem glažek en al dva, en al dva, mi pa tekne kepca praženga. Ko pa končno sem doma, sem doma, spet me prime želja trapasta, ko zaslišim klic gora, klic gora, spet bi jedel, spet bi jedel praženga!
Naš vrli ud Franci Turk je pripravil zanimivo prezentacijo potepanja po Golici.
Krompirju se dan danes v sodobni družbi godi zelo velika krivica. Pomislite samo, kaj vse delamo s kromipirjem? Lupimo ga, pražimo, kuhamo, zapiramo ga v kleti, kamor nikoli ne posije svetloba in se na najbolj nizkotne načine izživljamo nad njim. Mar ni to nečloveško? Krompir sodi k štirim najpomembnejših hranilnim rastlinam, večja je le uporaba pšenice, riža in morda koruze. V Andih so ga Indijanci gojili že pred 2500 leti, v Evropo pa so ga prinesli Španci v 16. stoletju. Vendar se dolgo ni udomačil. Kmetje so se ga branili (morda zato, ker so jedli strupene krompirjeve plodove). Cesarica Marija Preberi več…
V zgodovini je bil krompir prinešen v Evropo iz južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja, ki še danes veljajo za pomembne pridelovalce. Krompir je v naše kraje prinesla Marija Terezija v času Avstrijske monarhije in tako Slovence rešila pred lakoto. To je bil zelo pomemben mejnik v slovenski zgodovini. V Društvu za priznanje praženega krompirja pripravljajo zahteven projekt, ki bo letos tudi javno predstavljen. V čast rjavemu zlatu, ki raste v zemlji, bodo v sodelovanju z Občino Šencur, postavili spomenik posvečen krompirju. Avtor spomenika je akademski kipar Janez Pirnat. Stal bo v Šencurju pri Kranju, kjer so že Preberi več…
V soboto 3.2 2007 se je zbrala najbolj pogumna ‘osmica’ v Podljubelju pri Draganu. Pete so nas že pošteno srbele in podplati so se bili pripravili na obremenitev. Čeprav druščina ni bila pretirano množična, ni manjkalo veselega razpoloženja. Avtomobilska kolesa so se ustavila pred visokogorsko kmetijo Matizovec na 1072 m /nm in noge so dobile svojo priložnost. Z rokavicami smo si pomagali, da se zaradi jutranjega mraza palice niso prižgale dlanem in pot smo z vso resnostjo zagrizli v greben Košute. Zaradi precej ledene poti, ki jo je uprizoril ‘ta mlajši’ Matizovec, ki je včeraj po tej poti vlačil v Preberi več…