Vertovškovih poti izpod Ustja pri Ajdovščini pa zopet nazaj do izhodišča po krožni poti preko obronkov vipavskih gričev se je udeležilo 37 vrlih udov našega društva. Lep druščina se nas je zbrala pod Hrastom, kjer nas je sprejela glasna napovedovalka in njen glas je preko zvočnikov odmeval še daleč za nami.
Le nekaj minut čez osmo uro zjutraj smo zastavili korak, ko so mnogi še spali spanje pravičnega. Rahla meglica se je še spotikala po dolini, medtem ko je gosta megla ostala za nami še nad Razdrtim in se še ni odmaknila, ko smo odhajali izpod mogočnega hrasta pod Ustjem, dokler jo zvečer nismo zopet srečali s sicer malo bolj kislimi obrazi. Sonce je bilo namreč danes tisto, ki nas je spremljalo ves dan, lepi razgledi po Vipavski dolini so bogatili naše poglede in pogosto so oči uhajale na drugo stran doline tja proti Trnovskemu gozdu, na Čaven in še mnogo kam.
Malo smo se oznojili, ko smo navkreber lovili korak proti Planini in sploh nam množica pohodnikov, ki je bila številčna okoli osem tisoč ljudi ni dovolila lahkega in počasnega koraka, saj smo bili prisiljeni zaradi velikega navala pohodnih nog prav nabrusiti podplate in stopiti kar se da hitro. Mirno smo zadihali šele na Planini, ko so nam domačini postregli s čajem in ostalimi napitki.
Nekateri so obogatili pot še z Ostrim Robom in se po strmini spustili nazaj na «klasiko« ter se v Jakulinah – rojstnem kraju Matije Vertovca okrepčali v njegovi vinski kleti, ki je danes na stežaj odprla vrata obiskovalcem. Sline smo potešili v Šmarjah, kjer so nam domačini ob Gasilskem domu pripravili malico z joto in klobaso ter ostalimi dobrotami, kar je šlo kot za med med pohodniki. Praznične govorance v Šmarjah smo preskočili in se kar mimo proceduralne motnje podali do Vrtovč, kjer so nam demonstrirali prešanje grozdja, postregli z njegovim svežim sokom ter tudi s tistim, ki je že prešel postopek vretja. V odsevu sonca in toplih njegovih žarkov je tudi novo vino dobilo poseben lesk, ki smo ga z veseljem poskusili.
Z Vrtovč smo se spustili do Tevč po novi »zgornji« poti, nadaljevali mimo Uhanj do mogočnega hrasta, kjer je bil zaključek današnjega pohoda. Tu je bilo še posebej veselo, saj je bila za nami pot v dolžini 20 km ob 5 urnem pešačenju pravo olajšanje. Domačini so odprli svojo kmečko tržnico in marsikaj od njihovih pridelkov smo lahko ponesli domov – ali za spomin ali pa za crkljanje v dneh po pohodu, ko bo doma potrebno prešteti vse kosti in najti morebitne žulje, ki smo jih zaradi zanimivega pohoda odkrili na petah ali prstih šele doma.
Za ogled slikovnega albuma klikni na spodnji link : https://picasaweb.google.com/105439212335764009917/PoVertovcevihPoteh20112011?authkey=Gv1sRgCKCTlt_E0aWfrgE#
V Ljubljani, 21. listopad 2011
Zapisal: Franci Turk
0 Komentarjev