Zahvaljujoč Veri in Igorju smo popoldne, dan pred odhodom ,s slovensko natančnostjo in za nemško preciznost skuhali 20 kg krompirja sorte Concordia ( prispevek Anke in podjetja Roko) in olupili 5,5 kg domače rumene čebule, katerih končni izplen, ki je naslednje jutro ob točno 5.01 uri začel dolgo pot proti cilju oddaljenem 550 km in 300 m, je bil 17 kg 750 g celega olupljenega krompirja in 4 kg 210 g olupljene in primerno narezane čebule.
Na pot se nas je tako odpravila kilogramsko močna ekipa, številčno pa toliko, da nikoli ni mogla biti vsa na eni sliki. Na poti nas je spremljal dež , naliv, ploha, veter, dež in nekaj vršacev že popršenih s snegom,a glej ga presenečenje, Bavarska prestolnica nas je pričakala s soncem in blago toploto. Še dobra ura vožnje po valoviti pokrajini z nepreglednimi polji krompirja, koruze, strnišči in sončnimi elektrarnami in prispeli smo na njivo, kjer se je odvijal dogodek po imenu Potato field day Hagelstdat, ki ga je organiziral naš gostitelj Europlant. Dan krompirja na njivi je dejansko namenjen vsemu, kar je v zvezi s tem razhudnikom: od strojev, do strupov, do ponosnih malce robustnih bavarskih kmetov in seveda zgledno urejen in predstavljen asortiment sort, ki so že v prodaji ali šele v fazi preizkušanja za vzgojo. Kot so povedali slovenski predstavniki podjetij in naši donatorjev ( Agrosaat, Roko), nas letos pestijo neizmerna količina vlage in kot vedno nizka odkupna cena, bavarski predstavniki pa so povedali, da so z odkupno ceno še kar zadovoljni, pesti pa jih suša, ki je močno zmanjšala pridelek.
Bavarce poslušati je pesem za ušesa, razumeš jih pa približno tako kot Ljubljančan Prekmurca- ali po domače nikakor. Izvedeli pa smo , da za Bavarce je krompir zakon le v krompirjevi solati in kot priloga klobasi ali mesu z žara in to samo rumeno mesnati,saj ne zaupajo belemu krompirju, ki je bojda le za svinje (pri nas ravno obratno, zato ne vem več kje je svet obrnjen na glavo). Resda je vrli pražilec Tomaž imel tokrat v ponvi rumeno mesnato Concordio, pa vse je malo dišalo po »švajn« (beri svinska mast in ocvirki), a kaj tako dobrega in dišečega iz krompirja Bavarci še niso okusili. Poskusili so vsi, bilo pa je tudi lepo število repetitorjev in 115 porcij je pošlo v trenu očesa.
Ko sva jim predstavila društvo , pa niso mogli verjeti, da smo taki n…. avdušenci nad krompirjem in znova ter znova sva jim pojasnjevala, da je bistvo v praženem krompirju, da le ta navdušuje že skoraj celi svet, da le ta pride letos tudi na Visoko v Slovenijo in da je to težko razumeti, a tako je. Vsi so na en glas zatrdili, da tega pa ni tako težko razumeti, saj je to nekaj daleč najboljšega, kar so krompirjevega poskusili in da si drugo leto dneva krompirja brez naše ponve ne morejo niti predstavljati.
Od prijaznih in navdušenih gostiteljev sva se poslovila ob 18.58 in se v mokro deželo na Sončni strani Alp vrnila naslednji dan ob oo.11. po prevoženih 550 km in 300m .
Zahvaljujem se organizatorju in njihovim predstavnikom, ki so naše Društvo in predvsem pražen krompir s ponosom in zaupanjem predstavili vsem prisotnim na dogodku. In na koncu se naj zahvaliva za vse, kar sva v tem dnevu preživetem na Njivi krompirja doživela, videla in spoznala.
Doživela, zapisala in poslikala DinaJ in TomažJ iz P.G., 22.8.2014
Za ogled slikovnega albuma klikni na spodnjo povezavo: https://picasaweb.google.com/100919915410720094629/DanKrompirjaNaBavarskem2182014?authkey=Gv1sRgCKeE69utrJfhGg
0 Komentarjev