Z razgledišča San Lorenzo na Jezeru nad Trstom nam je Bojan v kratkih obrisih pokazal pot, ki nam je bila danes napisana na kožo. Izjemno dober pogled se je ustavil nad Trstom, na morju, po naseljih v dolini ter seveda proti Griži, na Kroglje, kjer je s Pečice pogled po tej videni pokrajini še mnogo bližji in pristnejši.
Od cerkvice San Lorenzo nas je 38 vrlih udov krenilo na pot okrog doline Glinščice v smeri Stene. Sam rob Stene je bil zelo burji izpostavljen in danes je bila burja na nekaterih mestih izjemno močna in živahna. Anoraki so opravili svoje zaščitno delo in obvarovali naša telesa, da so zato oči toliko bolj uživala v razgledih na čudovito pokrajino, ki se nam je izpostavila v tej zimski obliki.
Sprehod po grebenu Stene nam je omogočal izjemne poglede na celotno dolino Glinščice, na nasprotni greben Griže, kjer smo v sredini grebena opazili cerkvico Sv. Marije na Pečah, nad njo obeležje Comici, v dolini 36 m visok slap Supet ter v daljavi v zatrepu doline še Boljunec, Dolino in skoraj celotno dolino Trsta.
Nad glavo nas je ves čas spusta do stare zapuščene železniške proge Trst – Hrpelje (sedaj kolesarske steze) spremljalo močno njeno rjovenje, ki je krošnje borovcev kar upogibalo. Po gozdnem predelu hrastovca z bujnim nizkim rastjem in mnogimi okraski zelenega bršljana smo se spustili do reke Glinščice in se ob njej sprehodili ob razvalinah starih znamenitih mlinov do vasi Botač (Botazzo), kjer smo v stari odpri gostilni nadoknadili izgubljene kalorije.
Pot nas je peljala naprej pod gorskim grebenom Griže z izjemnim pogledom na slap Supet v neposredni bližini z izjemnim pogledom nanj ter napravili še vzpon do cerkvice Sv. Marije na Pečah, ki smo jo že opazovali z nasprotne strani Stene. Večji del ekipe je potem pot nadaljeval v Dolino in se povzpel k Saši na topel ričet na Zabrežec (Mocco), ostalih enajst udov pa je izvedlo še poseben vzpon do spominskega obeležja Emilio Comici – na enega od vrhov Griže ter pot nadaljevala še na sam vrh Griže 448 m visoko ter se v krožnem sprehodu približala do razgledišča nad Krogljami na Pečici, kjer smo uživali v izjemnih razgledih na dolino Trsta, pokrajino okrog njega ter na sam tržaški zaliv. Še posebej nam je padel v oko pogled na San Lorenzo na Jezeru ter na razgledišče, od koder smo bili že zjutraj opazovali to razgledno točko. Oko je našlo tudi ostanke Muhovega gradu pod San Lorenzom.
Kljub izjemnemu razgledu na Pečici, je okrog ušes še vedno tulila strašna burja in nas kmalu nagnala do nadaljevanja poti – do sestopa v Dolino. Še posebej nam bo ta sestop ostal v spominu od močnih sunkov burje, ko smo morali hoditi prav v velikem razkoraku, da nas s svojo izjemno močjo ni prekinila naših užitkov. Na enem od previsov smo za trenutek poiskali zavetje pred njo, a nas je na žalost moč burje kar nalepila na skale in smo bili prisiljeni pot prav hitro nadaljevati po poti varnejšega zavetja.
Toliko bolje pa je bilo, ko smo vsak s svojo skodelico toplega ričeta pri Saši in Silvi v Zabrežcu potolažili lačne želodce, se okrepčali s kuhanim vinom, ki ga je pripravila Žiža ter se proti poznemu popoldnevu veseli vrnili proti Ljubljani, kjer pa nam ni mogla do živega niti avantura z avtobusom pri Logatcu.
Pohod je vodil tako rekoč domačin: Bojan Kočevar,
Po dolini Glinščice je hodilo: 38 udov,
Planinsko kočo v Zabrežcu 24 so oskrbele: Saša, Žiža in Silva,
Do Jezera in nazaj v Ljubljano nas je popeljal: Beno Tours
Čas hoje po dolini Glinščice: 5 ur ali skrajšano 4 ure,
Pridelali višinske razlike: 774 m ali 470 m
V Ljubljani, 17. januar 2010
Zapisal: Franci Turk
0 Komentarjev