Letos že dvakrat prestavljeni pohod po dolini Glinščice je uspel v popolnosti. Sonca je bilo na pretek, lepih in čistih razgledov neomejeno in imeli smo veliko srečo, da smo na nebu šele proti popoldnevu komaj zazrli majhen bel oblak. Vse se je izteklo po željah organizatorjev in pričakovanjih udeležencev pohoda.
35 udinj in udov našega društva je smelo zakorakalo v čudovit dan na Jezeru (San Lorenzzo) nad Trstom. Razdelili smo se takoj v dve skupini. Skupina 12-ih je šla na krajši pohod in 23 na daljšega, kar pa se ni povsem potrdilo na koncu, saj se je skupina s krajšega pohoda vrnila celo kasneje, kot nekateri z daljšega, ki sicer niso zagrizli v hrib Amilio Comici in vrh Griže.
Lep sončen pomladni dan je okolico okrasil s pomladnim cvetjem, že brstečim drevesnim listjem na zelenih travnatih podlagah, ki so rjavo zimsko naravo spremenili v prijetno zeleno.
Hitrost gibanja kolone je bila sicer odvisna od vsakega posameznika v odvisnosti njegove telesne pripravljenosti in zvedavosti o naravnih okraskih narave, ki je zacvetela. Kolona se je na poti večkrat sešla, nazadnje pa v vasici zatrepa Glinščice v Botaču, kjer smo si vsi skupaj ponovno obnovili izgubljene kalorije, ki je veljal za vstopnico gorskega pohoda na greben Emilio Comici in vrh Griže. To možnost je izbralo 11 udinj in udov, ostali pa so se po spodnji poti pod cerkvico Sv. Marije na Pečeh vrnili v Zabrežec.
Vzpon nanj ni bil težak, saj je bilo v nas dovolj volje, še več pa želje po dodatnih razgledih z grebena, še bolj pa z vrha Griže, ki je ponudila izjemno razsežnost vidljivosti in tudi ponosa, da smo to zmožni storiti v samem začetku pomladi.
Za najdaljši pohod je bilo potrebnih pet ur in pol in za krajšega dobre štiri ure. Prijetno utrujeni in ponosni smo v zgodnjem popoldnevu prispeli v Zabrežec, kjer nas je Saša pričakala z enolončnico »paštafižolom« z obilico okusnih mesnih prilog, ki so nam vsem zopet vrnili prijeten nasmeh na obraz ob rahlem čutenju mravljincev v mišicah, kar smo nevtralizirali s kupico naše kultne pijače cvička, ki ga je bilo dovolj za vse.
Dan smo zaključili v prijetnem vzdušju v Zabrežcu, ob klepetu z vsemi, ki smo dan namenili rekreaciji in druženju po Dolini Glinščice. Sonce nam je napolnilo naša utrujena telesa z dovolj vitamina D in nam ulilo še več dobre volje. Na koncu ni bilo nikogar, ki si ne bi zaželel, da se ta pravljica še kdaj ponovi.
Zapisal Franci Turk
Ljubljana, 30. sušec 2014
Za ogled slikovnega albuma klikni na spodnjo povezavo: https://picasaweb.google.com/100919915410720094629/PoDoliniGlinscice2932014?authkey=Gv1sRgCIG8vPOm3-CzZQ
0 Komentarjev