Dež nam je med potjo opral le avtomobile, sicer nam je vreme prizaneslo in ves dan v gori smo preživeli v slikovitem in sončnem vremenu.
Pisana druščina, ki jih je štela kar 17 udov, se je pognala s Podgorja izpod Slavnika v koloni in veliko spoštljivostjo do gore za Vlasto, ki je
-
-
-
kot 18. članica odprave pred nami zabredla v nedrje Slavnika. Nismo je ujeli, saj se je že pred nami zapodila med bujno cvetje divjih potonk, irisov in podobnega pomladnega cvetja s fotoaparatom v roki in se celo izgubila v iskanju dobrih posnetkov. Le glasovi nas ostalih udov na poti ji je dal orientacijo, da je ponovno našla pravo pot in smer ter skupaj smo se našli šele na vrhu Slavnika, kjer je bilo prav veselo in razposajeno.
Sicer smo se skoraj vsi zapodili med rdeče divje potonike, modre perunike (irise) s svojimi aparati in tekmovali med seboj, kdo se bo lahko pobahal z bolj izvirnim posnetkov teh naravnih čudes našega primorskega »Triglava«.
Skupinski gasilski posnetek na vrhu je dal pravi odgovor na zastavljeno vprašanje o razpoloženju in prijetnih občutkih na dosežen uspeh krompirjeve odprave na Slavnik. Posnetek pove prav vse. Nikomur ni bilo žal, da se je odpravil z nami, celo tistim ne, ki so potrošili vse svoje atome moči, da so dosegli vrh. Več truda je vloženega, večje je veselje v človeku, ko doseže nekaj, kar je mogoče le sanjal do tedaj.
Vreme nam je postreglo z izjemnimi pogledi proti morju, proti celini, proti daljnim planinam in polju v dolini, proti širnim gozdovom okoli nas in vasem, ki krasijo podnožje gore, ki smo jo danes dosegli.
Regeneracija udov, kosti in vseh mehkih tkiv po dobrih dveh urah počivanja, nas je ponovno postavilo na noge in zapodili smo se po različnih poteh proti vznožju Slavnika, si med potjo ogledovali bujno cvetje, po katerem slovi ta košček zemlje in se zopet skupaj vsi zdravi in zadovoljni z uspehom in doseženim usedli za mizo in si pri skupnem opravilu zacelili vse rane in veselo krenili domov in novim izzivom nasproti.
0 Komentarjev