sobota 8. aprila 2017
Ta naš pohodniški izlet v zaledje Tržaškega zaliva je minil v res prijetnem vzdušju, levji delež temu je prispevalo lepo sončno vreme in mirno ozračje, kar je ta pohod oplemenitilo.
30 udov našega »odštekanega« društva s petimi dodatnimi prijatelji – kot nečlani društva, smo se z Benotoursom zgodaj zjutraj pripeljali v Križ (Santa Croce), kjer se nam je pridružilo še sedem naših stalnih udov skupaj z vodičem Sandrom in Bruno, ki je nas popeljal v skrivnosti Tržaškega zaliva. Avtobus smo premaknili na konec naše poti v Sesljan, kjer nas je počakal za dodatne avanture dneva. Nas 44 nadebudnih in velespoštovanih udov in nekaj brez tega naziva, smo se podali na pot – vsekakor peš – ob pomoči pomagál – palic, z »rukzaki« na ramenih in dobro voljo v srcu.
Pot nas je večinoma peljala pod krošnjami borovcev – torej v senci in skoraj v brezvetrju in kmalu smo se znašli ob prvi znamenitosti te poti – vodnega stolpa, ki ga je postavila, kot tudi mnogo drugih ob Tržaškem zalivu, še avstroogrska oblast za vzdrževanje transportne železniške tehnike. Stolp je bil kasneje obnovljen, opremljen s stopnicami za razglede, kar smo izkoristili. Kar polovica nas se je povzpela nanj in uživali smo na vrhu v razgledih v morske daljave in globine obalnega pasu, ki je nekoč bilo naše – slovensko.
Pot smo preko Nabrežine nadaljevali proti končnemu cilju v Sesljanu zopet pod krošnjami borovcem s podrastjo, opazovali morje, njegovo razsežnost pogledov in ob veselem vzdušju smo pristali na cilju pešpoti, kjer je zagotovo res »pasal« napitek in manjši prigrizek. S pomola smo si ogledali tudi krasno, lepo mondeno pomorsko središče Portopiccolo, ki je zrasel v bližnji preteklosti s pomočjo evropskih sredstev ob iniciativi človeka, ki je naše gore list.
Hoja naredi človeka malo utrujenega, saj pot, ki smo jo prehodili, res ni vsakdanja. Zato smo se usedli v avtobus in popeljal nas je na bližnji kmečki turizem v Madenji vasi, kjer smo si za silo opomogli, si nabrali novih moči ob tržaški joti s pol klobase in domačim belim ali črnim vinom in jeziki so se ponovno razvezali.
Zaključek današnje »rajže« je bil Portopiccolo (malo pristanišče), kjer smo si ogledali od blizu tudi ta del Sesljanske obale, ki si je s tem mondenim centrom pridobil nek svoj sloves.
Dan smo preživeli v prijateljskem vzdušju, ob klepetanju, ob spominjanju, kaj vse smo v življenju zamudili in kaj naredili morda preveč, pa vendar smo se veseli razšli v večernih urah v Ljubljani, kjer nas je bivši predsednik društva Dušan pričakal s šilcem njegovih specialitet.
Še nekaj slik: http://www.mojihribi.info/dpk-od-kriza-do-sesljana-8-4-2017/
Zapisal:
Franci Turk
Predsednik pohodno planinske sekcije DPK
V Ljubljani, 10. 4. 2017
0 Komentarjev