Dan se še ni povsem prebudil, ko smo se že posedli po sedežih avtobusa in se v upanju na ponovno lepo doživetje odpeljali mimo Kočevja, Broda na Kolpi, Delnic proti Risnjaku, kjer so nas med potjo v Lokvah pričakali lokalni vodiči: Edo, Maja in Robert. Privoščili smo si prvo kavico ob obetavnem vremenu, saj nas je obsijalo sonce, ki je napolnilo upanje, da bo Risnjak na višini 1528 m, kamor smo bili namenjeni, vsaj podoben trenutku na Lokvah.
Vilje na višini 1184 m, kjer smo zastavili korak, že ni bilo v tako obetavnem vremenu kot v dolini. Rumeno rjave jesenske barve so bile bolj vzpodbudne in megli, ki se je vila med nami in ob pogledih na okolico, je dajalo vsaj upanje, da se bo vreme uredilo in da bo dalo dnevu gorski sijaj.
Risnjak ob vzponu se je odpiral od časa do časa s pogleda s poti. Megla je imela neskončno moč, da je dnevu dala svoj pečat. Kljub razmočenemu terenu zadnjega dneva in noči, se je polovica pohodnikov odpravila od koče Dr. Josipa Schlosserja Klekovskega na višini 1418 m proti vrhu. Drsna pot je poskrbela, da smo se premikali proti vrhu in tudi z njega zelo previdno. Upali smo na razglede z Risnjaka, ki je sicer ob lepem vremenu neskončno lep, se je izjalovilo. Megla nas ves čas ni zapustila. Namesto pogleda proti vzhodu – sem videl le Munija, proti jugu – Ženko, proti zahodu – Vero. Na sever si še pogledati nisem upal. Pa vendar je vrh Risnjaka napolnil srca in le pika na i z razgledi, je manjkala. Igorjev »košutnik« na vrhu nam je ulil dodatno upanje, ki ga v megli ni pričakovati in nas napravil močnejše za sestop.
Vrvi in klini v megli po skalah vzpona in sestopa so bili toliko bolj atraktivni, da nam je pustilo vtis neskončne zmage, ko smo napravili prav lepo gorsko turo. Sam vrh v belih apnenčastih skalah je kljub megli izgledal enkratno in ostal bo kar nekaj časa zapisan, kot edinstven jesenski izlet v gore.
Vreme nam res ni bilo povsem naklonjeno, sonca smo imeli bolj malo in tudi sam vrh Risnjaka nam je bil skoraj ves čas prikrit, pa vendar je bilo naše druženje na poti in na samem vrhu Risnjaka enkratno, doživeto in neponovljivo.
Lokalni vodiči: Edo, Maja in Robert so dobro opravili lepo delo, varno smo se povzpeli in tudi varno sestopili, kar je najpomembneje pri vsakem obisku gora. Vzpon na Risnjak smo zaključili s »kočerjo« v motelu “Jezero” ob Lokvaškem jezeru ter v prijetnem vzdušju in klepetu zaključili prijeten dan ter se v veselem klepetu odpravili proti Ljubljani, kamor smo varno prispeli v večernih urah.
28 pohodnikov na Risnjak 1528 m: Alenka, Bernarda in Janez, Bojan, Darinka, Dušan, Evgenija, Helena in Franci, Ilonka in Muni, Jožica in Franci, Majda in Franci, Mija, Milena, Nevenka, Olga, Slavi, Vera, Vera in Igor, Vida, Tatjana, Tatjana in Slavko, Tomaž.
V Ljubljani, 15. vinotok 2012
Zapisal: Franci Turk
Slike prispevala: FranciT, BojanK in JanezB
Na splet postavil. JanezB
Za ogled slikovnega albuma klikni na povezovalnik link: https://picasaweb.google.com/100919915410720094629/VelikiRisnjak14102012JeBilVMegli?authkey=Gv1sRgCPrC1-S48rLIigE#
0 Komentarjev