DPK čebelar Igor, ki skrbi za čebele v čebelnjaku na znanstveno raziskovalni postaji društva v Sneberjah, nas je prijazno povabil, da se udeležimo prvega točenja medu. V petek, 10. julija 2026 dopoldne se nas je tako zbralo šestnajst udinj in udov, Igor nam je povedal kakšen je postopek točenja in nam predstavil opremo za delo, ki jo je pripeljal iz svojega čebelnjaka v Beli krajini. To so naprava za ometanje čebel s satja, stojalo za odkrivanje pokrovčkov s satja, vilice za to opravilo ter točilnik, v katerega se istočasno vstavi štiri sate, iz katerih se med izpiha s centrifugalno silo. Vsi kosi opreme so iz rostfreja, ker so po delu namazani z medom in jih je potrebno temeljito oprati.
Za prostovoljne pomočnike so se javili Bojan in Stane, ki sta v skafandrih pomagala Igorju ometati satje in točiti med, ter Sandi, Slavi in Milena, ki so z vilicami odkrivali pokrovčke s satja ter z medenim satjem postregli navzočim. Igor in Slavi sta bila deležna vsak enega simboličnega čebeljega pika, ki pa itak pomaga proti revmi.
Precejen med smo natočili v 22 (dvaindvajset!) sedemsto gramskih specialnih steklenih kozarcev za med, ki imajo na dnu podobo delovne čebelice – slavne Kranjske sivke. Kranjska sivka velja za najbolj medonosno čebelo na svetu, od tu smo Slovenke »pridne kot čebele«. Zdavnaj v preteklosti in tudi še danes matice Kranjske sivke prodajamo po vsem svetu.
Stane bo kozarčke z medom opremil z ustrezno jubilejno etiketo, o njihovi usodi pa bo odločal Upravni odbor na najmanj eni seji…
Igorju hvala za ves trud in povabilo, Vidi za potičko, Mileni za štrudel in Sandiju za cviček.
Bilo je lepo in poučno dopoldne.
Tekst in fotografiji: Slavi
