Slabo vreme – deževje zadnjih tednov in mogoče še kaj je odvrnilo marsikoga, da se ni odločil za ta krasen pohod v Rakov Škocjan. Bilo je ravno obratno od pričakovanega. Sonce je posijalo že na vse zgodaj in vzdržalo ves dan, čeprav je zdaj mesec dni več ali manj deževalo. Pravo razkošje vsega je bilo.
Sedem pogumnih: Dušan, Emil, Jožica in Franci, Ljubo, Metka in Zmago smo se usedli zjutraj v kabino Dušanove ladje in se odpravili dnevu, ki je že prihajal. V Rakeku na Železniški postaji nas je pričakal Oliver in še štirje udi z Rakeka: Lidija, Tatjana, Ivan in Marjan. Pridružil se je še Miro in mimogrede nas je bilo že 13, kar pa je lepa številka. Torej se pohod lahko začne z lepo krompirjevo udeležbo.
Ogled razstave čipkarskih izdelkov Rakovških in okoliških klekljaric je dalo pravo razkošje pogledov na umetnine, ki so nastale preko zime doma za pečjo. Cerkniška godba je naznanila glasno ubran začetek slovesnosti, ki so ji barvo in ton dodajali še: predsednica TD Rakek Katarina Intihar, Dr. Jurij Kunaver in domači mešani pevski zbor Rak iz Rakeka.
Krenili smo po s soncem posijanem Rakovškem polju, mimo Oliverjevega čebelnjaka, kjer smo dobili malo orehovca za pospešek, nadaljevali do razcepa, kjer so domače gospodinje pripravile nekaj za na in pod zob, da smo pot lažje nadaljevali po smrekovem – jelovem gozdu do Malega naravnega mostu z ogledom demonstracij jamarskih dejavnosti.
Tu smo se odcepili od ustaljene poti in odšli mimo izvira reke Rak do razvalin cerkvice Sv. Kancijana, ki je bila izgrajena v 16. stoletju s strani pribežnikov pred Turki iz Rakeka in Unca. Pod razvalinami se nahaja Veliki naravni most, ki smo si ga ogledali lahko le z vrha, saj je voda pod njim previsoka, kar smo zaznali malo kasneje, ko smo se s »firbca« le spustili v dolino pod most.
Dušo smo si privezali v Centru ŠOD z okusnim ričetom s klobaso in se počasi podali nazaj mimo Malega naravnega mostu do Oliverjevega čebelnjaka, kjer nas je čakal praženi krompir – frika (s tolminskim sirom) ter še običajen iz programa maminih receptov. Ob okusnem kosilu, ki sta ga pripravila neumorna Mili in Oliver se je naše Društvo povečalo še za dodatnih pet udov, ko so se izkazali s plačilom udnine. Novi udje od 1.6. 2013 dalje iz Rakeka so: Helena in Franci, Jana ter Leo in Tončka. Torej je bilo število »krompirjevcev«, ki se je udeležilo današnjega pohoda na Rakov Škocjan 19 udov. Povečanje družine smo glasno proslavili s prepevanjem naše krompirjeve himne, kar smo skupaj vsi storili stoje v znak spoštovanja, kar je normalno za vsako himno.
Ob veselem druženju, ki je potekalo globoko v popoldne, smo jo v poznih popoldanskih urah ubrali proti Ljubljani in sicer brez Emilovega »flisa« z dokumenti, ki je ostal Mili in Oliverju za spomin, če se slučajno Emil ni vrnil ponje.
Korajžni krompirjevi pohodniki v Rakov Škocjan: Dušan, Emil, Helena in Franci, Jana in Pavle (še ni ud, saj čaka na efektivnost članstva Jane), Jožica in Franci, Leo in Tončka, Lidija in Ivan, Ljubo, Metka, Mila in Oliver, Miro, Tatjana in Marjan ter Zmago.
Ljubljana, 2. rožnik 2013
Zapisal: Franci Turk
Predsednik planinske sekcije
Slike prispevala FranciT in MetkaK.
Veliko več vtisov s poti dobiš, če klikneš na spodnjo povezavo do slikovnega albuma in nato na diaprojekcijo: https://picasaweb.google.com/100919915410720094629/6PohodPoKunaverjeviPoti162013?authkey=Gv1sRgCOrN7c_C8eaX4gE#
0 Komentarjev