Biti Udinja-ud pri društvu praženega krompirja je kar privilegij za tistega ,ki ga zanima veliko stvari.Sama sem Ljubljančanka in nisem vedela ,kaj vse je treba narediti ,da na krožniku uživaš ,ko ješ krompir.To ni vse-udinje in udi na naših srečanjih in izletih ne spoznamo samo njihove dežele ,ampak se družimo z ljudmi ,spoznamo njihovo kulinariko in običaje. V Črno Goro se letos nismo odpotovali prvikrat.Ko smo potrebovali še dokumente za prestop med republikam , je v avtobus vstopil “organ”in nam rekel “Crna Gora ti je velikazemlja .Uzmi peglu in zlikaj sve naše vrhove,pa ćeš videti koliki smo “
Ko je Bojan povedal,,da bomo letos sodelovali na tekmovanju KARTOLIJADE v oklici Podgorice,pa še malo obiskali Albanijo sem bila navdušena.Rano zjutraj smo se zbrali pred društveno pisarno in se s tremi kombiji podali na dolgo pot. En postanek smo imeli tudi v Medžugorju.Ko sem ga pred mnogimi leti obiskala ,je bila tam majhna vasica s cerkvijo ,zdaj je tu mnogo hotelov in hodiš mimo trgovin s spominki ,okusnimi in nekaterimi prav cenenimi.Po več kot devetih urah vožnje so nas črnogorski prireditelji bogato nahranili . in odpeljali smo se v Podgorico v udoben hotel ,kjer smo imeli polpension .Zanimivo je ,da je recepcija v prvem nadstropju ,lastnik pa v pritličju prodaja avtomobile
Prvi dan smo imeli prosto za ogled mesta,ki je postalo mesto velikih prazaprav lepih blokov z infrastrokturo in ponuja mešanico kulturnih in naravnih znamenitosti Kraj je bilo naseljen že v prazgodovini, v zapiskih je omenjen v 14 stoletju, 1474 pripada Osmanskem cesarstvu 1878, po Berlinskem kongresu ga dobi Črna Gora .Mesto prečkata reka Morača in Ribnica in zanimivo je ,7.febtuarja na desni obali reke Ribnice nastane Novi Vareš Po drugi svetovni vojni se imenuje Titograd, od leta1992 pa spet Podgorica
.Vredno ogleda je
VELIKA PIJACA-tam smo se zbrali vsi in tu dobiš vse hrano,rože obleke tehniko, no vse.
STARI VAROŠ -stolp z uro sprva zgrajen za muslimanske molitve ,zraven Osmanagičeva mošeja.Tu še najdeš domače gostilne z njihovi dobrotami.
MUZEJ z lepo stalno zbirko.Podgorica je sedaj administrativni ,kulturni in univerzitetni center
Okli 16 km od p Podgorice je nekaj naselij organiziralo tekmovanje KARTOFIJALA z mnogimi stojnicami,kjer so prodajali svoje sire,mesnine,sadje,pijačo,no vse kar pridelajo in naredijo.Bile so pa stojnice kjer so tekmovali,delili ,uživali.Na eni stojnici so tekmovali za vpis v Uneskovo kjigo. Obiskala je prireditev tudi naša veleposlanica
Za kulturni dogodek so poskrbele otroške folklorne skupine.Ko so oni odplesali smo stari in mladi plesali ,uživali v “žurki”
Naslednji dan smo se odpeljali vAlbanijo do Komanskega jezera-akumolacijsko jezero, ki prestavlja “balkanske fjorde” in v njega teče reka Shalla.Vkrcali smo se na rečno ladjo in na njej 70 minut drseli po smaragdni vodi ,med ozkimi kanjoni obdanimi z visokimi gorami.Pristali smo na razšerjenemu delu soteske z restavracijami in tu so nas postregli z ribo ali mesom na žaru.
Sem ljubiteljica vode in sem zaplavala v mrzli vodi .Na poti nazaj smo pokupili tudi nekaj steklenic konjaka
Vsega je enkrat konec,drugo jurto pa smo sli spet na dolgo pot domov polni utisov . HVALA BOJAN ,no tudi pražilcem, voznikom
Zapisala UDINJA MILENA
