četrtek 26. julija smo se podali proti Orožnovi koči in naprej proti Liscu 1653 m. Zbralo se nas je sredi tedna nenavadno veliko število, saj smo skoraj okupirali Orožnovo kočo, kamor nas je prišlo kar 21.
Lepo vreme na pohodu je bilo povsem drugačno od tistega, ko smo ga zabeležili na samem odhodu iz Ljubljane, saj je bil brisalec v Bojanovem avtu dejaven vso pot skoraj do Bohinjske Bistrice, kjer smo se združili iz vseh vetrov.
Rahlo oblačno vreme je omogočilo, da smo se naprej od Orožnove koče podali skoraj vsi. Pri koči sta za seme ostala le dva. Pot do Lisca je bila vsa zaraščena z visoko travo in ostalim rastjem ker je bilo zaradi dežja pred tem vse mokro in rosno, tako da je imel prvi v koloni veliko dela z otepanjem rose z rastja in iskanjem poti, saj pot na Lisec ni markirana, ampak je namenjena le lovcem, ki so v tem predelu sveta precej dejavni.
Kar debele pol ure smo porabili, da smo se prebili do prvega cveta alpske možine. Z vsakim korakom navzgor pa jo je bilo vse več. Proti vrhu grebena pa je prevladovala modra barva rastja, saj je alpska možina res dominantna rastlina s svojim razkošnim cvetom in ni slučaj, da jo imenujejo kar alpska kraljica. Andreja na Orožnovi nam je postregla o tem redkem in bogatem cvetu še z imenom kot moška zvestoba. Na vprašanje zakaj jo tako imenujejo, je odvrnila, da je ta roža tako redka, kot to njeno nenavadno ime. Oceno prepuščam bralcu tega poročila.
Ob rastju alpske možine smo se zadržali kar nekaj časa in se nato podali še proti vrhu Lisca, saj bi bilo res škoda tega vrha ne osvojiti, ko si mu pa tako blizu. Na sam vrh Lisca, ki meri v višino 1653 m, ki mu je neposredni sosed Črna Prst 1844 m, in se v polkrožnem objemu nad planino za Liscem zaključuje s Črno goro je prisopihalo kar 13 udov.
Bogat razgled se nam je ponudil s točke na vrhu. Bohinjska dolina z jezerom vred pod nami je bila kot na pladnu, Bohinjska veriga od Črne prsti pa tja do Rodice in seveda naprej na pogorje nad Komno je lahko neslo oko, saj so bili vrhovi vsi lepo prepoznavni. Julijci okrog Triglava so bili z vrha videti v malo manjši kondiciji, saj so bili prekriti z rahlo tančico. Sorica z Ratitovcem v ozadju pa se nam je ravno tako nastavljala pogledom.
Sestop je bil malo težji, saj je bila pot razmočena in precej drsna in tudi skale so bile mokre in nevarne za varen sestop. Vsi pa smo se vrnili na izhodišče zdravi brez vsake praske ali poškodbe. Eni so se podali naravnost do koče na osvežitev, ena skupina pa je naredila še eno zanko proti Črni prsti, da si je lahko ogledala še označeno cvetje, za katerega budno skrbijo Bistriški botaniki.
Dan je bil poln. Ogledali smo si alpsko možino, pretegnili naše sklepe in se ponovno v veselem razpoloženju družili. Zadovoljni obrazi so povedali vse. Pod izlet so se podpisali s svojo udeležbo in veselem druženju: Alenka, Bojan (2), Darinka, Emil, Franci (3), Helena, Igor, Ilonka, Ivan, Janez, Jože, Ljubo, Marjan, Marjeta, Meta, Muni, Tatjana, Vera.
Ljubljana, 27. julij 2012
Zapisal: Franci Turk
Za ogled slikovnega albuma klikni na povezovalni link: https://picasaweb.google.com/100919915410720094629/ALPSKAMOZINANALISCU27072012?authkey=Gv1sRgCI7E2P7fuY_w2wE#
Za ogled PPS prezentacije pa klikni na spodnji povezovalni link:
0 Komentarjev