Udeleženci DPK pohoda na Grmadi 5. 11. 2006: Slavi, Ilonka, Darinka, Helena, Vera, Meta, Stane, Bojan, Edvard, Milan, Franci, Tone, Igor, Jožica in Franci in seveda Kongo-bus
V Mačkov Graben smo prispeli ob 8.20 in tudi štartali nekaj minut kasneje.
Pot nas je peljala po Mačkovem Grabnu na Gonte, kjer nas je pričakal topel čaj. Do vrha Grmade nas je spremljal precej hladen veter in tudi na vrhu smo imeli čas le za kratek spominski posnetek, saj je preveč pihalo, da bi se lahko kaj več časa zadržali na doseženem cilju.
Razgled na bližnjo in daljno okolico je bil primeren glede na rahlo koprenasto oblačnost iz vzhoda. Pogled na Triglav s sosedi, Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe pa je bil čudovit, saj se je vse skupaj kópalo v čudovitem soncu in razgledu.
Glede na dosežek, ki je bil za nami, smo se predčasno zaradi mrzlega vetra spustili po bregu Grmade v vznožje in pot nadaljevali po lepi in lahki poti na Sv. Katarino, kjer nas je Dobnikar pričakal z dobrim kosilom že malo po enajsti uri dopoldan.
Jeziki so se razvezali in iz prijetnega klepeta nas je predramil odhod na Toško čelo, kjer nas je ob 15.00 uri pred Lovsko kočo pobral naš šofer Jože in nas popeljal v naročje naših družin.
Tako smo zaključili letos zastavljeno planinsko potepanje v okviru planinske sekcije ‘s praženim navzgor’, ki deluje v pod budnim očesom društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.
Za nekatere je bil to le malo daljši sprehod, za nekatere pa kar dober zalogaj. Vse se je končalo brez žuljev in prask v upanju, da se drugo leto vsaj nekajkrat ponovi, saj ni bilo nikogar med nami, ki bi mu to druženje ne pustilo prijetnega pečata.
Pod organizacijo pohoda smo se podpisali: Ljuba Prezelj, Franci Turk in Edvard Kužner.
0 Komentarjev