GLINŠČICA POSTAJA TRADICIONALNA
V soboto 14.1.2012 smo se sprehodili od Jezera nad Trstom do Botača, mimo romarske cerkvice Sv. Marije na Pečeh, se povzpeli na vrh Emilo Comici, pot nadaljevali do Gradišča in se na vrhu Griže zagledali v izjemen razgled, ki ga je lahko ponudilo le izjemno vreme, ki smo si ga danes privoščili.
Pohoda se je udeležilo 53 udov DPK – 6 jih je ostalo v Zabrežcu, kjer so pripravili topel obrok za pohodnike.
Čeprav je bilo še precej temno, ko smo se okrog 7.00 ure začeli zbirati pred društveno pisarno ob čakanju na avtobusni prevoz, se je že začelo svitati od vzhoda. Rahlo še zaspani obrazi so začeli dobivati dnevno barvo, ki jo je kmalu sonce radodarno začelo deliti. Kava na Lomu je dodala še zadnji udarec jutru in pred nami se je odprl izjemno lep dan, obsijan s soncem, povsem miren, predvsem pa za nas pohodnike po dolini Glinščice izjemno družaben in zanimiv.
Na Jezeru nad Trstom smo si najprej z razgledne točke ogledali traso poti, ki je bila danes vidna v vsej svoji dolžini in širini. Pod nami se je razprostiral zatrep Jadranskega morja s Trstom v glavni vlogi in mediteranski utrip srca nas je zaznamoval in spremljal na poti okrog doline in po njej.
Kolona se je hitro raztegnila in rep skoraj ni več ujel glave pohoda. Kljub večkratni zaustavitvi vodečega jedra kolone, je kmalu nastalo kar nekaj skupin, ki so korake prilagajale svojim močem in se kosali le še s samimi seboj. Marsikomu je bila teža ture prehuda, pa kljub temu nas je prišlo na vrh Emilio Comici kar nekaj več kot trideset. Lepa skupina na tako majhnem prostoru z izjemnim razgledom na vse strani. Pogledi so največkrat poleteli proti Trstu in Gradežu v ozadju, v dolino na mali trg Botač, ki je nekoč predstavljal center za združevanje trgovcev na poti s Trsta proti Dunaju, Reki in naprej v širni svet. Griža je vabila naprej in podali smo se družno s tega priljubljenega vrha Emilio Comici nad staro romarsko cerkvico Sv. Marije na Pečeh z nekaj koraki navzdol do planinske poti št. 25 in se dvignili na Gradiče in nato do vrha Griže, kjer smo si s ptičje perspektive ogledali Trst, Boljunec, Gradež, Debeli Rtič, Koper in seveda našo priljubljeno vas Zabrežec, ki bdi na dolino Glinščice kot orlovo gnezdo.
Čeprav se je bilo kar težko posloviti od lepih razgledov z Griže v tem tako izjemnem vremenu, polnem sonca in dobre volje, smo se vendar začeli spuščati v dolino po precej strmi in nevarni poti po drsečem produ. Veliko mere previdnosti je bila treba nesti v glavi s seboj, ki je edina zagotavljala varen sestop brez nepotrebnih zapletov morebitnega padca.
Vendar se je zgodilo ravno to. V repu kolone nas je ostale le še prgišče pohodnikov, predvsem tistih, ki jim kolena ali kateri drug del telesa ni dovoljeval hitrega sestopa po želji glave. Mija se je nekje na sredini sestopa zapletla z nogami, ki so najbrž bile že precej utrujene in padec – skoraj na glavo je bil neizbežen. Imeli smo srečo, da poškodba ni bila tako velika, da smo se lahko – sicer zelo počasi, spustili do ceste, ob podpori dveh korenjakov, kjer nas je počakala Žiža z avtom in jo odpeljala na prizorišče.
Ravno ta neljubi dogodek potrjuje pravilo, da se morajo v gorah ljudje držati pravil, da je prvi v koloni tisti, ki je najslabši člen skupine. To zagotavlja varno hojo po gorah z varnim sestopom, saj je ta, pa čeprav v urah izraženo izven termina rekordov, najbolj varen in najcenejši.
V Zabrežcu nas je pričakal okusen topel obrok in tople osvežilne pijače skupaj z ostalimi prehrambenimi dodatki, ki so bili potrebni za regeneracijo po naporni pet urni hoji, ki so jih pripravile Saša in Jožica ter okusen naš pražen krompir, ki sta ga pripravila Silva in Marjan. Vsem skupaj velika hvala.
Hvala tudi vsem, ki ste pripomogli, vsak s svojimi zmožnostmi, svojimi prispevki v obliki jedače in pijače, deserta in dobro voljo, saj bo dan, ki smo ga preživeli skupaj, ostal v naših glavah še dolgo po tem, ko bomo odšli po svojih opravkih in iskanjih – vsak s svojimi težavami za boljši jutrišnji dan.
Zapisal: Franci Turk
Slike prispevali F.T., B.B. in J.B.
Za ogled slikovnega albuma klikni najprej na spodnji povezovalni link in nato na diaprojekcijo : https://picasaweb.google.com/105439212335764009917/GlinscicaVSoncu1412012?authkey=Gv1sRgCLaBsvzIwfiO8QE#
GLINŠČICA POSTAJA TRADICIONALNA
V soboto 14.1.2012 smo se sprehodili od Jezera nad Trstom do Botača, mimo romarske cerkvice Sv. Marije na Pečeh, se povzpeli na vrh Emilo Comici, pot nadaljevali do Gradišča in se na vrhu Griže zagledali v izjemen razgled, ki ga je lahko ponudilo le izjemno vreme, ki smo si ga danes privoščili.
Pohoda se je udeležilo 53 udov DPK – 6 jih je ostalo v Zabrežcu, kjer so pripravili topel obrok za pohodnike.
Čeprav je bilo še precej temno, ko smo se okrog 7.00 ure začeli zbirati pred društveno pisarno ob čakanju na avtobusni prevoz, se je že začelo svitati od vzhoda. Rahlo še zaspani obrazi so začeli dobivati dnevno barvo, ki jo je kmalu sonce radodarno začelo deliti. Kava na Lomu je dodala še zadnji udarec jutru in pred nami se je odprl izjemno lep dan, obsijan s soncem, povsem miren, predvsem pa za nas pohodnike po dolini Glinščice izjemno družaben in zanimiv.
Na Jezeru nad Trstom smo si najprej z razgledne točke ogledali traso poti, ki je bila danes vidna v vsej svoji dolžini in širini. Pod nami se je razprostiral zatrep Jadranskega morja s Trstom v glavni vlogi in mediteranski utrip srca nas je zaznamoval in spremljal na poti okrog doline in po njej.
Kolona se je hitro raztegnila in rep skoraj ni več ujel glave pohoda. Kljub večkratni zaustavitvi vodečega jedra kolone, je kmalu nastalo kar nekaj skupin, ki so korake prilagajale svojim močem in se kosali le še s samimi seboj. Marsikomu je bila teža ture prehuda, pa kljub temu nas je prišlo na vrh Emilio Comici kar nekaj več kot trideset. Lepa skupina na tako majhnem prostoru z izjemnim razgledom na vse strani. Pogledi so največkrat poleteli proti Trstu in Gradežu v ozadju, v dolino na mali trg Botač, ki je nekoč predstavljal center za združevanje trgovcev na poti s Trsta proti Dunaju, Reki in naprej v širni svet. Griža je vabila naprej in podali smo se družno s tega priljubljenega vrha Emilio Comici nad staro romarsko cerkvico Sv. Marije na Pečeh z nekaj koraki navzdol do planinske poti št. 25 in se dvignili na Gradiče in nato do vrha Griže, kjer smo si s ptičje perspektive ogledali Trst, Boljunec, Gradež, Debeli Rtič, Koper in seveda našo priljubljeno vas Zabrežec, ki bdi na dolino Glinščice kot orlovo gnezdo.
Čeprav se je bilo kar težko posloviti od lepih razgledov z Griže v tem tako izjemnem vremenu, polnem sonca in dobre volje, smo se vendar začeli spuščati v dolino po precej strmi in nevarni poti po drsečem produ. Veliko mere previdnosti je bila treba nesti v glavi s seboj, ki je edina zagotavljala varen sestop brez nepotrebnih zapletov morebitnega padca.
Vendar se je zgodilo ravno to. V repu kolone nas je ostale le še prgišče pohodnikov, predvsem tistih, ki jim kolena ali kateri drug del telesa ni dovoljeval hitrega sestopa po želji glave. Mija se je nekje na sredini sestopa zapletla z nogami, ki so najbrž bile že precej utrujene in padec – skoraj na glavo je bil neizbežen. Imeli smo srečo, da poškodba ni bila tako velika, da smo se lahko – sicer zelo počasi, spustili do ceste, ob podpori dveh korenjakov, kjer nas je počakala Žiža z avtom in jo odpeljala na prizorišče.
Ravno ta neljubi dogodek potrjuje pravilo, da se morajo v gorah ljudje držati pravil, da je prvi v koloni tisti, ki je najslabši člen skupine. To zagotavlja varno hojo po gorah z varnim sestopom, saj je ta, pa čeprav v urah izraženo izven termina rekordov, najbolj varen in najcenejši.
V Zabrežcu nas je pričakal okusen topel obrok in tople osvežilne pijače skupaj z ostalimi prehrambenimi dodatki, ki so bili potrebni za regeneracijo po naporni pet urni hoji, ki so jih pripravile Saša in Jožica ter okusen naš pražen krompir, ki sta ga pripravila Silva in Marjan. Vsem skupaj velika hvala.
Hvala tudi vsem, ki ste pripomogli, vsak s svojimi zmožnostmi, svojimi prispevki v obliki jedače in pijače, deserta in dobro voljo, saj bo dan, ki smo ga preživeli skupaj, ostal v naših glavah še dolgo po tem, ko bomo odšli po svojih opravkih in iskanjih – vsak s svojimi težavami za boljši jutrišnji dan.
Zapisal: Franci Turk
Slike prispevali F.T., B.B. in J.B.
Za ogled slikovnega albuma klikni najprej na spodnji povezovalni link in nato na diaprojekcijo : https://picasaweb.google.com/105439212335764009917/GlinscicaVSoncu1412012?authkey=Gv1sRgCLaBsvzIwfiO8QE#
GLINŠČICA POSTAJA TRADICIONALNA
V soboto 14.1.2012 smo se sprehodili od Jezera nad Trstom do Botača, mimo romarske cerkvice Sv. Marije na Pečeh, se povzpeli na vrh Emilo Comici, pot nadaljevali do Gradišča in se na vrhu Griže zagledali v izjemen razgled, ki ga je lahko ponudilo le izjemno vreme, ki smo si ga danes privoščili.
Pohoda se je udeležilo 53 udov DPK – 6 jih je ostalo v Zabrežcu, kjer so pripravili topel obrok za pohodnike.
Čeprav je bilo še precej temno, ko smo se okrog 7.00 ure začeli zbirati pred društveno pisarno ob čakanju na avtobusni prevoz, se je že začelo svitati od vzhoda. Rahlo še zaspani obrazi so začeli dobivati dnevno barvo, ki jo je kmalu sonce radodarno začelo deliti. Kava na Lomu je dodala še zadnji udarec jutru in pred nami se je odprl izjemno lep dan, obsijan s soncem, povsem miren, predvsem pa za nas pohodnike po dolini Glinščice izjemno družaben in zanimiv.
Na Jezeru nad Trstom smo si najprej z razgledne točke ogledali traso poti, ki je bila danes vidna v vsej svoji dolžini in širini. Pod nami se je razprostiral zatrep Jadranskega morja s Trstom v glavni vlogi in mediteranski utrip srca nas je zaznamoval in spremljal na poti okrog doline in po njej.
Kolona se je hitro raztegnila in rep skoraj ni več ujel glave pohoda. Kljub večkratni zaustavitvi vodečega jedra kolone, je kmalu nastalo kar nekaj skupin, ki so korake prilagajale svojim močem in se kosali le še s samimi seboj. Marsikomu je bila teža ture prehuda, pa kljub temu nas je prišlo na vrh Emilio Comici kar nekaj več kot trideset. Lepa skupina na tako majhnem prostoru z izjemnim razgledom na vse strani. Pogledi so največkrat poleteli proti Trstu in Gradežu v ozadju, v dolino na mali trg Botač, ki je nekoč predstavljal center za združevanje trgovcev na poti s Trsta proti Dunaju, Reki in naprej v širni svet. Griža je vabila naprej in podali smo se družno s tega priljubljenega vrha Emilio Comici nad staro romarsko cerkvico Sv. Marije na Pečeh z nekaj koraki navzdol do planinske poti št. 25 in se dvignili na Gradiče in nato do vrha Griže, kjer smo si s ptičje perspektive ogledali Trst, Boljunec, Gradež, Debeli Rtič, Koper in seveda našo priljubljeno vas Zabrežec, ki bdi na dolino Glinščice kot orlovo gnezdo.
Čeprav se je bilo kar težko posloviti od lepih razgledov z Griže v tem tako izjemnem vremenu, polnem sonca in dobre volje, smo se vendar začeli spuščati v dolino po precej strmi in nevarni poti po drsečem produ. Veliko mere previdnosti je bila treba nesti v glavi s seboj, ki je edina zagotavljala varen sestop brez nepotrebnih zapletov morebitnega padca.
Vendar se je zgodilo ravno to. V repu kolone nas je ostale le še prgišče pohodnikov, predvsem tistih, ki jim kolena ali kateri drug del telesa ni dovoljeval hitrega sestopa po želji glave. Mija se je nekje na sredini sestopa zapletla z nogami, ki so najbrž bile že precej utrujene in padec – skoraj na glavo je bil neizbežen. Imeli smo srečo, da poškodba ni bila tako velika, da smo se lahko – sicer zelo počasi, spustili do ceste, ob podpori dveh korenjakov, kjer nas je počakala Žiža z avtom in jo odpeljala na prizorišče.
Ravno ta neljubi dogodek potrjuje pravilo, da se morajo v gorah ljudje držati pravil, da je prvi v koloni tisti, ki je najslabši člen skupine. To zagotavlja varno hojo po gorah z varnim sestopom, saj je ta, pa čeprav v urah izraženo izven termina rekordov, najbolj varen in najcenejši.
V Zabrežcu nas je pričakal okusen topel obrok in tople osvežilne pijače skupaj z ostalimi prehrambenimi dodatki, ki so bili potrebni za regeneracijo po naporni pet urni hoji, ki so jih pripravile Saša in Jožica ter okusen naš pražen krompir, ki sta ga pripravila Silva in Marjan. Vsem skupaj velika hvala.
Hvala tudi vsem, ki ste pripomogli, vsak s svojimi zmožnostmi, svojimi prispevki v obliki jedače in pijače, deserta in dobro voljo, saj bo dan, ki smo ga preživeli skupaj, ostal v naših glavah še dolgo po tem, ko bomo odšli po svojih opravkih in iskanjih – vsak s svojimi težavami za boljši jutrišnji dan.
Zapisal: Franci Turk
Slike prispevali F.T., B.B. in J.B.
Za ogled slikovnega albuma klikni najprej na spodnji povezovalni link in nato na diaprojekcijo : https://picasaweb.google.com/105439212335764009917/GlinscicaVSoncu1412012?authkey=Gv1sRgCLaBsvzIwfiO8QE#
0 Komentarjev