Sobota 22. avgust 2015 na Mangartu je bila svojevrstna pravljica. Jutro je bilo sicer rahlo megleno in vrh z njo malo zakrit, ampak dan je napravil nekaj, kar bomo pomnili še dolgo. Temperatura na sedlu se je čez dan povzpela celo preko 20°C in dnevu dodala nekaj povsem nepričakovanega šarma.
Udeležba krompirjevcev na Mangartu je bila izjemna. Izleta v naravo v vznožje Mangarta in nanj se nas je zbralo kar 37 vrlih udinj in udov društva. Ob prihodu na sedlo nas je sprejel v rahlo tančico skrivnostno zavit Mangart, ki pa se je čez dan pokazal v 
vsem svojem žaru.
Proti vrhu se nas je odpravilo 14 udinj in udov, dve udinji sta odnehali pred prvo malo bolj resno oviro, ko sta s pogledom proti vrhu ocenili, da je zanju vsaj nekaj deset metrov predolgih jeklenic in gostota posejanih klinov v skalah. Ostalih dvanajst smo pot nadaljevali in v slabih dveh urah osvojili Mangart z višino 2679 m visoko goro. Večini je bil to tudi prvi pristop nanjo.
Napravili smo nekaj lepih posnetkov na vrhu in jih poslali v dolino 
do naših vrlih udov, ki so nas čakali ob planinski koči pod Mangartom, da smo se lahko pohvalili z dosežkom s poudarkom, da smo na ta dosežek izjemno ponosni.
Vrnitev nazaj je bila za nekatere malo bolj težavna, saj je običajno za ljudi v naših letih ravno sestop skoraj najtežji del vzpona na goro. Vse skupaj smo srečno premagali in se vrnili med ostale udinje in ude, ki so nas pričakali ob koči s polno ponvijo praženega krompirja, ki sta ga strokovno in po našem protokolu pripravila dva naša uradna pražilca: Silvan in Dušan. To je bilo tudi naše prvo praženje krompirja v Sloveniji malo pod 2000 metri, kar je za Svetovni festival v Mokronogu čez štirinajst dni dobra.
Na vrhu Mangarta in ob samem vzponu nanj so bili razgledi kar malo klavrni, saj se je megla polastila skoraj vseh vrhov v okolici, da se je bilo kar težko znajti, kje stoji kakšen naš znan pomnik gora. Sestop nam pa je ponudil pravo gorsko pravljico. V neposredni bližini se je najprej odprl pokončni Jalovec in dal zgled ostalim, ki so nam kaj kmalu odkrili svoja obličja. Videli smo lahko vse v soncu obsijane vrhove Vzhodnih Julijcev in Karavank. Končno se je odprl tudi pogled proti Montažu, Visokim Špikovim policam, Kamnitemu lovcu, Poldašnji špici in Višarjam, kjer se je pogled z znamenitostmi zaključil.
Ob koči, kjer je bilo vsega dovolj za pod in na zob je vladalo pravo veselje, kar je dalo življenju na gori in pod njo poseben čar. Zadonela je tudi naša krompirjeva himna, ki jo je injiciral naš nekdanji predsednik in vrli ud Stane in s tem dal znak nam vsem, da se je praznik pod Mangartom zaključil.
Srečanje pod Mangartom in na njem je bilo eno lepših, če ne celo eno najlepših druženj na naših hribovskih izletih. Prepričan sem, da nam bo ta dan ostal še dolgo v spominu in verjetno kot vzorec našim nadaljnjim potepanjem po gorah.
Hvala vsakomur od naših udinj in udov, ki so se izleta udeležili in dali svoj prispevek dnevu, da smo se imeli izjemno lepo in uživali v izjemnih razgledih v toplem sončnem dnevu, ki ga ne gre prezreti.
Ljubljana, 23. avgust 2015
Zapisal: Franci Turk
Vodja pohodno planinske sekcije DPK
Za ogled slikovno-zvočne predstavitve klikni na spodnjo povezavo:
http://www.mojihribi.info/mangart-2679-m-22-8-2015/
0 Komentarjev